(KDAJ) JE OTROK PRIPRAVLJEN NA 1. RAZRED OSNOVNE ŠOLE?

Vstop v šolo je pomemben razvojni mejnik, zato ni presenetljivo, da se starši pogosto sprašujejo:
Ali je moj otrok pripravljen na šolo?

Pomembno je razumeti, da pripravljenost na šolo ne pomeni, da mora otrok pred vstopom v 1. razred že tekoče brati, pisati, računati, ali imeti veliko “šolskega” predznanja.

Veliko pomembnejše je, da doseže ustrezno stopnjo celostne šolske zrelosti.

To pomeni, da je otrok dovolj razvit na naslednjih področjih:

• miselnem,
• govorno-jezikovnem,
• gibalnem,
• čustvenem,
• socialnem,
• na področju samostojnosti in delovnih navad.

Pripravljenost na šolo vedno presojamo celostno. Posamezna težava ali počasnejši razvoj na enem področju še ne pomeni, da otrok ni pripravljen na šolo, pomembno pa je, da pravočasno prepoznamo področja, kjer morda potrebuje več podpore.

Prav zato so pri oceni pripravljenosti pomembni sodelovanje staršev, vzgojiteljev in po potrebi tudi strokovnjakov, kot so specialni pedagog, logoped ali šolska svetovalna služba.

 

Kognitivni (miselni) razvoj

Na področju miselnega razvoja smo pozorni predvsem na to, ali otrok:

• razume in sledi enostavnim navodilom,
• zna poslušati, se osredotočiti in vztrajati pri dejavnosti,
• razlikuje osnovne pojme (barve, oblike, velikosti, zaporedja),
• razume časovna zaporedja (prej–potem, danes–jutri),
• kaže radovednost in zmožnost reševanja preprostih problemov.

Več pozornosti je smiselno nameniti, kadar otrok:

• težko razume tudi zelo enostavna navodila,
• jih hitro pozabi,
• ima izrazite težave s pozornostjo,
• težko organizira dejavnost,
• ne razume vzročno-posledičnih povezav.

Takšne težave lahko nakazujejo na težave na področju pozornosti, izvršilnih funkcij ali splošnega učenja.

 

Govorno-jezikovni razvoj

Govorno-jezikovni razvoj je eden ključnih temeljev uspešnega opismenjevanja.

Pomembno je, da otrok:

• se jasno in razumljivo izraža,
• uporablja ustrezen besedni zaklad,
• razume vprašanja in navodila,
• zna pripovedovati in opisovati dogodke,
• razume preprosta besedila in zgodbe.

Več pozornosti je potrebne, kadar:

• je govor otroka težje razumljiv,
• ima zelo skromen besedni zaklad,
• težko tvori povedi,
• težko pripoveduje zgodbo,
• ne razume navodil kljub večkratni razlagi.

Takšne težave lahko pomembno vplivajo tudi na kasnejši razvoj branja, pisanja in razumevanja učne snovi.

 

Gibalni razvoj

Za uspešno vključevanje v šolsko delo so pomembne tako grobomotorične kot finomotorične spretnosti.

Otrok naj bi:

• tekel, skakal in ohranjal ravnotežje,
• imel ustrezno koordinacijo gibanja,
• uporabljal primeren prijem pisala,
• risal, barval in rezal s škarjami,
• razvijal spretnost prstov in rok.

Več pozornosti je smiselno nameniti, če otrok:

• zelo nerodno uporablja roke,
• se hitro utrudi,
• ima izrazito neustrezen prijem pisala,
• se izogiba risanju, barvanju ali rezanju,
• ima izrazite težave s koordinacijo ali ravnotežjem.

Takšne težave lahko nakazujejo težave na področju finomotorike, grafomotorike ali telesne koordinacije, kar lahko kasneje vpliva tudi na pisanje in delo v šoli.

 

Čustveni razvoj

Šola od otroka zahteva tudi določeno stopnjo čustvene zrelosti.

Pomembno je, da otrok:

• zna izražati čustva na primeren način,
• sprejema pravila in omejitve,
• prenese manjše neuspehe,
• zmore ločitev od staršev,
• razvija občutek varnosti in samozavesti.

Več pozornosti je potrebne, kadar:

• ima otrok zelo močne in pogoste čustvene izbruhe,
• se težko pomiri brez pomoči odraslega,
• izrazito težko prenaša spremembe,
• kaže močan strah, umik ali tesnobo.

Takšne značilnosti lahko nakazujejo na čustveno nezrelost ali povečano anksioznost.

 

Socialni razvoj

Otrok se v šoli vsakodnevno vključuje v skupino vrstnikov, zato so pomembne tudi socialne spretnosti.

Dobro je, da otrok:

• sodeluje z vrstniki,
• spoštuje pravila skupine,
• počaka na vrsto,
• manjše konflikte rešuje s pogovorom,
• postopno razvija empatijo in sodelovanje.

Več pozornosti je smiselno nameniti, če otrok:

• težko navezuje stike z vrstniki,
• pogosto vstopa v konflikte,
• se socialnim stikom izrazito izogiba,
• ne razume socialnih pravil,
• se stalno umika v samostojno igro.

Takšne težave lahko nakazujejo težave na področju socialnih veščin ali socialnega razumevanja.

 

Samostojnost

V šoli otrok postopno prevzema več odgovornosti zase in za svoje delo.

Pomembno je, da:

• skrbi za osnovno osebno higieno,
• se samostojno oblači in obuva,
• skrbi za svoje stvari,
• se samostojno prehranjuje,
• zna prositi za pomoč, ko jo potrebuje.

Več pozornosti je potrebne, kadar:

• se otrok močno zanaša na odrasle pri osnovnih opravilih,
• se izogiba odgovornosti,
• ne zna ustrezno prositi za pomoč,
• težko razvija občutek samostojnosti.

Samostojnost pomembno vpliva tudi na otrokovo samozavest in prilagajanje šolskemu okolju.

 

Delovne navade in samoregulacija

Pomemben del pripravljenosti na šolo so tudi osnovne delovne navade.

Otrok naj bi:

• krajši čas sedel in sodeloval pri dejavnosti,
• dokončal začeto nalogo,
• sledil navodilom odraslih,
• postopno sprejemal avtoriteto,
• vztrajal tudi pri manj prijetnih dejavnostih.

Več pozornosti je smiselno nameniti, kadar:

• otrok zelo hitro obupa,
• težko sledi rutini,
• izrazito težko sprejema pravila,
• ima velike težave s samoregulacijo,
• težko vztraja pri dejavnosti.

 

Kdaj je smiselno poiskati dodatno podporo?

Morda je smiselno razmisliti o dodatni podpori ali strokovnem posvetu, če otrok:

✔ se zelo hitro utrudi pri dejavnostih, ki zahtevajo zbranost
✔ težko sledi tudi krajšim navodilom
✔ pogosto potrebuje veliko pomoči pri organizaciji dejavnosti
✔ se izrazito izogiba risanju, barvanju ali dejavnostim s pisalom
✔ težko prenaša neuspeh ali hitro obupa
✔ ima izrazite težave pri ločitvi od staršev
✔ se težje vključuje med vrstnike ali pogosto prihaja v konflikte
✔ ima težave pri pripovedovanju dogodkov ali razumevanju navodil
✔ kaže izrazito nemirnost ali zelo kratko pozornost
✔ potrebuje bistveno več podpore kot vrstniki podobne starosti
✔ se ob novih situacijah hitro prestraši ali umakne
✔ še ne razvija osnovne samostojnosti pri vsakodnevnih opravilih

Posamezne težave še ne pomenijo, da otrok ni pripravljen na šolo ali da jih ni mogoče premostiti. Pomembno pa je, da otrok pravočasno dobi ustrezno podporo in spodbudno okolje.

 

 

Vsak otrok se razvija v svojem tempu. Velikokrat se otrokovo funkcioniranje v nekaj mesecih pomembno spremeni in dozori — tudi v času poletnih počitnic pred vstopom v šolo.

Pripravljenost na šolo vedno presojamo celostno, glede na otrokov individualni razvoj, njegova močna področja, tempo razvoja in okolje, v katerem odrašča.

Če ste v dvomih, je smiselno poiskati strokovno mnenje ali pogovor s specialnim pedagogom, logopedom, šolsko svetovalno službo ali vzgojiteljem.

Specialni pedagog lahko pomaga pri:

• celostni oceni otrokove pripravljenosti na šolo,
• prepoznavanju močnih področij in morebitnih težav,
• svetovanju glede podpore doma,
• načrtovanju dejavnosti, ki otroku pomagajo razvijati spretnosti, pomembne za uspešen vstop v 1. razred.

Pravočasna podpora lahko otroku pomembno olajša prehod v šolo in mu pomaga, da v novo obdobje vstopi bolj samozavestno, varno in uspešno.